Potomitan

Site de promotion des cultures et des langues créoles
Annou voyé kreyòl douvan douvan

KREYOLAD 395

An parti politik ww

25. Novembre 2011

Jid

Martinique écologie

Dimanch moun té ka chonjé yenki foutbol, otan an Frans kon Matinik.

Labélèm té ni lentansion fè an bel kou, yo mennen dé bi a zéro, mé yo ped kat dé.

Kantapou létjip Lafrans fanm, yo mennen bon moun Lanmanten jik Jowel an mannay ki fè zafè’y an hannbal-la épi Floréal. Yo jik mété pòtré’y asou an imeb Godisa. Jakson Richarson vini pou té batizé sa le maten an.

Pandan tan-an titak pli wo, pa koté Tivoli, an nouvo parti politik té ka fè larantré’y. Parti-tala wè jou, ja ni si mwa selman, sé «Martinique Écologie». Fok di tou, ja ni an parti ka di i ékolojis, sé MODÉMAS.

Mé es parti-tala ka di yonndé mo, dé mas an kannaval lézot?

Man pa sav, mé ou sé di yo pa té envité pou ba nouvo parti ékolojik-tala an pal.

Es pas parti-a fè bokantaj-li anba anba an gro piébwa ki ja ni pasé santan, é yo té pè sa potjiré yo nana? Antouléka yo pa vini.

Prézidan nouvo parti-tala sé Loulou. (Sé pa ta Sentlis-la), han han zot pa té wè’y ! Man jik kwè chien-yo pa ka djè alé lachas. Pas Loulou-tala adan an parti ki pou an sel manniè wè. Yo jik di la pansé inik. Manmay fok sav an fransé « inique » vé di séléra, pa bon pies toubannman!

Loulou «Martinique Ecologie-a» sé an konséyé Laréjion ki pran an bout tren adan ta Senpiè a pou i sikilé jik Kawbé. Misié sé pé té trapé an konjésion, lè i wè pa koté Mòn-Obé, té ni anlo pano fotovoltayik asou an tè agrikol. Kidonk épi anlot konséyé jénéral Fodfrans, i mandé pou kaskodé épi kalté politik-tala yo ka mennen an. I lé yo distribié lé riches ant linò épi lisid adan lemond.

Afarel, an chaben ki konpè épi Chaben, té konfian pas i di :

– Si nou pa wouvè zié-nou, tro ta ké baré-nou é nou ké rété pou la pléré!

Misié di épi an bel plodari konmkwa jénes Matinik ka djonmpitizé, Matinik ka bétonizé ek téren agrikol ka vaporé akondi létè oben léro jòdijou.

Sé moun «Martinique Ecologie-a» lé anlot politik pou péyi-a pran anlot chimen ki pa chimen chien éti nou pé garé. Pas yo konstaté Matinik sé péyi ki pli polié an Karayib-la menmsi Lavil Fodfrans fini mandé pou yo rikonnet La Baie des Flamands, kon pli bel bé o mond.

Jid

crabe

Sommaire Kréyolad

 Viré monté