Potomitan

Site de promotion des cultures et des langues créoles
Annou voyé kreyòl douvan douvan

KREYOLAD 895

Zépon natirel-la

29.10.2021

Jid

Approche cognitive du créole martiniquais

Approche cognitive du créole martiniquais, Jean Bernabé.

Lasimenn pasé, La CTM té mété an kout projektè anlè zépon natirel-la. Adan pliziè lékol i permet dé matjè alé jwenn sé zélev-la. Sa té bel toubanman. Menmsi yonndé manmay di bravman yo pé ké palé, pas fanmiy-yo ka opozé yo sèvi kréyol an kay-la. Fout sa domaj. Eben anlo manmay rivé ladjé kò-yo kanmenm ek yo viré dékouvè lang péyi-a ki pa fet selman lè manman pa kontan.

Dinamik Jenn Matinik fè an dikté pou viré di bien fò: fok matjé kréyol. La té ni mapipi, sa ki vidjò ek sa ki ka koumansé djoubaté lang-lan. Nou adan simenn Jounen Entènasional Kréyol le 28 oktob, mé manmay Kréyolad éti ni labitid li chak simenn té alez kon blez asou lafalez. Moun té kontan wè avòté kon matrité, vet kon koklez viré pran larel épi zépon natirel-la.

Erezdibonnè liv an kréyol yo ka koumansé gadé yo bienkonmifo. Pas pa ni lontan sé té twazé yo té ka twazé an liv kontel Térez Léoten, Daniel Boukman oben Janfanswa Liénafa, pa menm palé ta Jid. Dépi té ni kréyol yo pa té lé tann palé.

Jòdijou gras a manmay éti pran labitid li kréyol, yo konstaté épi an ti éfò, i pa pli red paé fransé.

Nou ka wè kréyol asou pano réklam tousa bon. Mé manmay pengad, annou respekté travay dé mapipi kontel Jean Bernabé, Raphaël Confiant, Serge Restog éti djoubaté red pou lang-lan té vansé titak pli douvan adan lékriti, litérati ek sòti adan selman loraliti.

Sanmdi ada mobilizasion sé sendika-a kont pas sanitè-a épi oblijé moun pran pitji, menmsi avoka yo palé fransé, Lanmézon lé sendika sé kréyol mou té ka sèvi pou bokanté.

Pétet an jou dan Mis Matinik sé matadò-a ké sèvi’y tou, asiré-pa-pétet.

Jid

Bel poveb kréyol 634

«Pawol dimanch pa pawol lendi».

 

*

Sommaire Kréyolad

 Viré monté